40 let modela Renault 16: avantgarda je postala norma
Pred štirimi desetletji je Renault na avtomobilskem salonu v Ženevi uradno predstavil senzacionalen nov model, ki je popolnoma spremenil arhitekturno zasnovo evropskih družinskih avtomobilov. To je bil Renault 16, avtomobil višjega razreda, ki je imel na zunaj sicer obliko dinamične in prestižne limuzine, obenem pa je bil prvi s petero vrati ter zložljivo in odstranljivo zadnjo klopjo. Tako prilagodljiva zasnova notranjosti je v naslednjih treh desetletjih postala norma za vsak avtomobil z resnimi prodajnimi ambicijami v Evropi in tudi marsikje drugod po svetu. Zasnova limuzine s petero vrati ali kombi-limuzine, kakršno je uvedel Renault 16, je prvega resnega konceptualnega tekmeca dobila šele leta 1996. Takrat je (kdo drug kot) prav Renault pojma bivalnosti in notranje prilagodljivosti avtomobila dvignil na še višjo raven s predstavitvijo kompaktnega enoprostornika Mégane Scénic.
Renault je štiri leta po predstavitvi nadvse prostorne in vsestranske Katrce z modelom 16 ponovno dokazal, da o avtomobilu razmišlja tudi kot o dragocenem udobnem bivalnem prostoru in ne zgolj prevoznem sredstvu. Model 16 je v bistvu povsem ustrezal sloganu « Avtomobil življenja », ki ga je Renault pričel uporabljati šele dve desetletji kasneje. Zvestobo takemu pojmovanju avtomobila je Renault dokazal tudi s prelomnimi modeli Espace (1984), Twingo (1992), Scénic (1996), Vel Satis (2001) in Modus (2004).
Izvirnost Renaulta 16 je dozorela na podlagi socioloških raziskav, ki so zaradi rasti kupne moči, razmaha supermarketov, večjega števila rojstev otrok in velikih družin ter več prostega časa napovedovale spremembe želja kupcev. Slednjim je takratni predsednik Renaulta Pierre Dreyfus želel ponuditi avtomobil višjega razreda, ki bo eleganten kot limuzina in vsestransko uporaben kot kombi.
Projekt z delovnim nazivom 115 so začeli razvijati leta 1961, pri razvoju pa so se osredotočili na udobje za voznika in vse potnike. Avto je moral zagotoviti neutrudljivo in lahkotno vožnjo v vseh razmerah, zato so mu določili takrat še razmeroma redek pogon na prednji kolesi. Prvič v zgodovini podržavljenega Renaulta so pri tem projektu vse službe sodelovale že od oblikovne zasnove naprej. Zaradi tako usklajenega dela so za razvoj Renaulta 16 potrebovali manj kot 4 leta, kar je bil rekordno kratek rok.
Prve preizkusne vožnje s prototipi so opravili že koncem leta 1963, pol leta zatem pa so v javnost pricurljale prve slike avtomobila, za katerega so takrat še pričakovali, da se bo imenoval Renault 1500. Ko so januarja 1965 Renault 16 prvič predstavili in dali preizkusiti novinarjem, so ti hvalili njegove odlične vozne lastnosti in izviren oblikovni slog. Zaradi teh adutov in seveda zaradi inovativne notranje arhitekture je kasneje žirija specializiranih zahodnoevropskih novinarjev Renaultu 16 podelila naslov « Avto leta 1966 ».
Z dolžino 4,23 metra bi Renault 16 danes bolj spadal v nižji srednji razred (Mégane Berline: 4,21 metra) kot pa v višjega (Laguna II: 4,60 metra), vendar je bil za takratna merila izjemno prostoren, udoben in tudi tehnično napreden. Sedeže se je dalo postaviti v sedem različnih položajev, pri tem pa je z ležalnima sprednjima sedežema lahko služil tudi kot zasilno prenočišče. Spredaj in zadaj je imel posamične obese z dolgim hodom, pogon je bil na prednji kolesni par, menjalnik pa je bil nameščen pred motorjem, rezervno kolo pa ob njem. Na voljo so bili trije bencinski motorji 1,5 z močjo 55 KM in 1,6 z močjo od 67 do 93 KM. Menjalnik je bil lahko štiristopenjski (kasneje tudi petstopenjski) ročni s takrat zelo priljubljeno ročico ob volanu ali (od leta 1971) trostopenjski samodejni. Renault je ob razvoju modela 16 prijavil 55 patentov. Tehnične inovacije in posebnosti tega avta so bile med drugim: motorna glava in blok iz litega aluminija, pridobivanje elektrike z alternatorjem, hlajenje motorja z električnim ventilatorjem, kolutne zavore na vseh štirih kolesih, patentirana hidravlična naprava za nadzor samodejnega menjalnika, električni pomik stekel, centralno zaklepanje, dognan prezračevalni sistem, itn.
Za izdelavo novega modela je Renault ob Seni v bližini atlantske obale v rekordnih 18 mesecih zgradil povsem novo tovarno Sandouville-Le Havre, kjer so proizvodnjo zagnali decembra 1964. Kljub temu so dobro šestino vseh Renaultov 16 izdelali tudi v tovarni Flins, kjer so za ta model izdelovali določene karoserijske in kromirane dele. Tovarna Sandouville je od prvega dne ostala namenjena izdelavi večjih modelov Renault. Po zadnji temeljiti posodobitvi ob prelomu tisočletja v Sandouvillu danes na dveh linijah za montažo izdelujejo modele Laguna, Espace in Vel Satis.
Model 16 so izdelovali kar 15 let, od tega je v zadnjih petih letih dopolnjeval ponudbo hišnih limuzin s petero vrati med novima modeloma 14 (nižji srednji razred) in 20 (visoki razred). V poldrugem desetletju so v Evropi in tudi na drugih celinah prodali skoraj 2,2 milijona primerkov Renaulta 16. Ta je osvojil številne nove kupce, ki so zaradi njegove inovativne zasnove in izjemnega udobja ostali zvesti znamki in kasnejšim modelom Renault.